Postavitev čebelnjaka je pomemben del nastajajočega obeležja kranjski čebeli v Višnji Gori, kjer bo v prihodnjih letih zrasel izobraževalni center mednarodne čebelarske šole Čebelarske zveze Slovenije. Namen projekta je popularizacija in ozaveščanje o pomenu čebel. Postavitev učnega čebelnjaka, ki bo služil za izobraževanje o kranjski čebeli, je omogočila SID banka.

Sredstva za postavitev tipičnega slovenskega čebelnjaka, namenjenega kranjski čebeli, je namenila SID banka, ki je poleg tega prispevala tudi k uresničitvi novih priložnosti ter spodbud za razvoj mladih slovenskih in mednarodnih čebelarjev. »Veseli smo, da lahko SID banka sodeluje pri ozaveščanju o pomembnosti čebel ter tudi njihovemu ohranjanju. Kot spodbujevalna, razvojna in izvozna banka, spodbujamo sonaraven vključujoč trajnostni razvoj Slovenije ter razvoj konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav naša naravnanost na so-naravo in vključujoč trajnostni razvoj Slovenije, ki ju brez čebel ne bi bilo, je botrovala k donatorstvu gradnje čebelnjaka v rojstnem kraju kranjske čebele,« je ob tej priložnosti povedal mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke in nadaljeval: »S tem se naše sodelovanje ne zaključuje, saj se z občino Ivančna Gorica dogovarjamo o odkupu izdelkov, ki bodo ustvarjeni iz izdelkov prebivalk čebelnjaka, ki jih bomo namenili za darila poslovnim partnerjem.«

Čebelnjak bo poleg izobraževanja služil tudi kot reprezentativni objekt, namenjen protokolarnim obiskom Slovenije ter mednarodnim obiskom iz celega sveta. V prihodnjih letih  namerava Čebelarska zveza Slovenije skupaj z Občino Ivančna Gorica urediti tudi muzej kranjske čebele in prenoviti staro mestno jedro Višnje Gore.

Danes se v Sloveniji s čebelarstvom ukvarja približno 8.500 čebelarjev, ki imajo okoli 150.000 naseljenih panjev, med pa je eden od večjih izvoznih prehranskih izdelkov. Na leto čebele izdelajo okoli 2.000 do 2.500 ton medu. S prodajo medu pa slovenski čebelarji ustvarijo več kot milijon evrov prometa, s čimer čebelarstvo presega marsikatero drugo kmetijsko panogo.

Poimenovanje in opis kranjske čebele (danes poznane tudi pod imeni kranjica, kranjska sivka ali sivka) sta bila prvič objavljena že leta 1857 v Višnji Gori na Dolenjskem. Danes je kranjska čebela druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu. Odlikujeta jo mirnost in pridnost. Največ zaslug za njeno prepoznavnost in širjenje njenega ugleda med čebelarsko skupnostjo nosi družina Rotschültz, ki ji gre pripisati tudi zasluge, da je Višnja Gora v 19. stoletju dolgo veljala za središče čebelarskega dogajanja na Kranjskem. Višnja Gora, »rojstni kraj« kranjske čebele, bo od danes najprej tudi dom novega častnega čebelnjaka kranjske čebele.