Tudi tokratna oblika financiranja podjetij bo vzpostavljena v obliki »Posojilnega sklada 4« (v nadaljevanju: posojilni slad) pri SID banki v vrednosti 43 milijonov evrov, pri čemer bo SID banka vplačala 75 odstotkov sredstev, MGRT pa 25 odstotkov. Poglavitni cilj ukrepa je, da se gospodarstvu olajša in poceni dolgoročno financiranje tehnološkega razvoja. SID banka bo na področju tržne vrzeli raziskav, razvoja, inovacij in naložb kredite podjetjem odobravala neposredno. Krediti iz posojilnega sklada bodo imeli nižje obrestne mere od tržnih (in posledično status državne pomoči) ter bistveno daljše ročnosti, namenjeni pa bodo podjetjem vseh velikosti.

»Naložbe v tehnološki razvoj, raziskave in inovacije so temelj večje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva v ostri mednarodni konkurenci tehnoloških inovacij, raziskav in razvoja 4. industrijske revolucije. Pridobivanje ustreznih virov za financiranje takih naložb pa je za slovenska podjetja pogosto težavno. Zato bo SID banka s to obliko financiranja aktivno spodbudila vlaganja slovenskih podjetij na področjih, ki so pomembna za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in trajnostni razvoj,« je poudaril predsednik uprave mag. Sibil Svilan.

»Izvajanje posojilnega sklada sledi strateškim ciljem, da Slovenija najmanj 3,6 odstotka BDP nameni za naložbe v raziskave in razvoj. Tega cilja Slovenija zdaj še ne dosega. Novi sklad naslavlja tržne vrzeli na področju dostopa do ustreznega razvojnega financiranja, kot jih priznava tudi Evropska komisija, ter hkrati pomeni komplementarno ponudbo kreditom iz evropskih kohezijskih sredstev,« je pojasnil minister Zdravko Počivalšek.

Ti krediti bodo dostopni tudi podjetjem z manjšimi možnostmi zagotavljanja kreditnih zavarovanj, saj bodo v kreditno presojo vključeni predvsem srednjeročni in dolgoročni potencial poslovnega modela podjetja ter pričakovani denarni tokovi, tudi iz naslova pozitivnih razvojnih učinkov financiranega projekta, česar brez sodelovanja ministrstva oziroma države pri kritju tveganj ne bi bilo mogoče izvesti na dolgoročno vzdržen način.

• »Posojilni sklad 4« nastaja kot naslednik prvega in uspešnega »Posojilnega sklada 1«, ustanovljenega leta 2011 v okviru ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013, ki se je iztekel konec leta 2016. Prvi posojilni sklad je v takratnih zaostrenih makro-finančnih razmerah omogočil 28 posojil velikim podjetjem in MSP-jem v obsegu okoli 120 milijonov evrov ter s tem 46 tehnoloških inovacij, 6 ne-tehnoloških inovacij, 5 blagovnih znamk, 11 modelov in 29 patentov. Po zadnjem poročanju teh podjetij (op. za leto 2016) so le-ta ustvarila 35.282 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 4,163 milijarde evrov izvoza ter zaposlovala 33.116 ljudi.