Strokovni posvet je s svečanim nagovorom odprl predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je poudaril uspešno pot, ki jo je slovensko gospodarstvo prehodilo od osamosvojitve do danes ter pomen SID banke v razvoju Slovenije in njenega gospodarstva. Po besedah predsednika vlade je Slovenija po letih krize ponovno postala stabilna in razvojno usmerjena država, ki potrebuje temu primerno razvojno banko. »Pri tem ima ključno vlogo SID banka pri razvijanju tistih dejavnosti, kjer ima Slovenija pomembne primerjalne prednosti in so hkrati tudi dolgoročno vzdržne in okolju prijazne,« je dejal premier in izpostavil, da je usmeritev vlade spodbujanje novih tehnologij in digitalne transformacije, kar je tudi izjemna priložnost za Slovenijo kot urejene in razvite države.

Posveta se je udeležilo preko tristo predstavnikov bank in podjetij, vlade oziroma ministrstev, gospodarskih združenj, strokovnjakov iz akademskih krogov in medijev. Svoje znanje in izkušnje so s sodelujočimi delili prof. dr. Gunter Dueck (IBM Nemčija), prof. dr. Matjaž Gams (Inštitut Jožefa Stefana), Achim Vanselow (Zveza nemških sindikatov za zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalija) in Colette Maloney (Evropska komisija).

Predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil: »V SID banki letos obeležujemo 25. leto delovanja Skupine SID banka. V petindvajsetih letih je Skupina SID banka z bankami in podjetji opravila za 85 milijard evrov finančnih storitev in s tem omogočila za 55 milijard evrov dodatnega izvoza, 100 milijard evrov dodatne prodaje ter s financiranjem in zavarovanjem podjetjem omogočila ohranjanje in ustvarjanje skoraj 300 tisoč delovnih mest. S tem je letno povprečno prispevala do 1 % k rasti BDP, v kriznih časih pa tudi do 3 % znižala padec le-tega. Danes so izzivi, s katerimi se soočamo v globalno povezanem svetu z naglim razvojem tehnologije, zlasti na področju robotizacije in digitalizacije, drugačni. Na te moramo poiskati odgovore, če želimo oblikovati za vse uspešno prihodnost. Zato so srečanja, kakršno je današnje, tako pomembna. Vrhunski strokovnjaki iz tujine in domovine so z nami delili svoje znanje in izkušnje o 4. industrijski revoluciji in iskanju rešitev, ki nam bodo koristile pri odločitvah na prihodnjih poteh posameznikov in podjetij, kjer so nove priložnosti za trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva.«

Prvi od sogovornikov na dogodku, prof. dr. Gunter Dueck, strokovnjak za inovacije in nekdanji glavni tehnolog pri IBM Nemčija, se z vprašanji digitalizacije ukvarja že več desetletij. Ugotavlja, da se nemška podjetja upirajo spremembam in razvoju, saj digitalizacija poteka že več let, a še vedno niso dosegli vsega, kar jim ponuja. V svoji predstavitvi se je posvetil inovacijam, ki jih poganjajo neomajno povezovanje ljudi, dogodkov in predmetov, ter predstavil načine, kako se lahko podjetja, večja in manjša, pripravijo nanje in jih izkoristijo za svoj razvoj.

O posledicah razvoja in vpliva umetne inteligence je spregovoril slovenski strokovnjak prof. dr. Matjaž Gams, vodja odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana. Ob različnih teorijah razvoja umetne inteligence in človeštva je posebno pozornost namenil teoriji singularnosti. Po slednji naj bi pospeševanje hitrosti razvoja tehnologije pripeljalo do tega, da bo umetna inteligenca presegla človeško. Razvoj novih tehnologij se odvija sorazmerno, vzporedno s tem pa se razvijajo tudi druge znanstvene vede in bolj ko bo umetna inteligenca napredovala, je prepričan dr. Gams, bolj bo napredovalo tudi samo človeštvo.

S temo umetne inteligence in s strahom pred svetom robotov je nadaljeval tudi Achim Vanselow, vodja oddelka za ekonomsko in regionalno politiko pri Zvezi nemških sindikatov za zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalija, ki je zbranim predstavil, kako se s temi vprašanji spopadajo nemški sindikalisti. Po njegovem mnenju je bistven proaktiven pristop, ki presega tradicionalne okvire sindikalnega delovanja in se posveča razvoju novih strategij, inovativnih in trajnih rešitev za prihodnjo proizvodnjo in delovne razmere.

Colette Maloney, vodja enote za konkurenčno elektronsko industrijo na Generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo pri Evropski komisiji, pa je letošnje stičišče znanja zaokrožila s predavanjem o odzivu Evrope na izzive nove industrijske revolucije. Med pomembnejše naloge, ki jih je izpostavila, je tudi iskanje načinov za pospeševanje konkurenčnosti v vrednostni verigi proizvodnje elektronike – vse od opreme in materialov do mikrosistemov in pametnih naprav.

Ob pogovorih, ki jih je vodil Peter Frankl, glavni in odgovorni urednik časopisa Finance, so se razvile zanimive in v rešitve usmerjene razprave, ki so jih zaznamovala pronicljiva opažanja vrhunskih govorcev. Prav to je tudi cilj stičišč znanja, ki jih tradicionalno organizira SID banka – iskanje rešitev, ki so odgovornim lahko v pomoč pri izzivih, ki jih prinaša razvoj in vedno bolj povezan svet četrte industrijske revolucije.