Mag. Sibil Svilan, predsednik uprave: "S prvo izdajo zelene obveznice utiramo pot tudi prihodnjim izdajam na slovenskem trgu in povečanju investicij na tem področju."

Slovenija je v letu 2017 dobila svojo prvo zeleno obveznico. To je nov finančni inštrument, ki smo ga razvili v SID banki ter v sodelovanju s podjetjem GEN-I Sonce in banko NKBM tudi razmeroma hitro realizirali. Zelena obveznica ima poleg elementov projektne obveznice s finančnimi zavezami tudi ekološke zaveze, namenjena pa je zbiranju denarnih sredstev za nove ali obstoječe ekološko-trajnostne projekte. S prvo izdajo zelene obveznice utiramo pot tudi prihodnjim izdajam na slovenskem trgu in povečanju investicij na tem področju.

Podjetje GEN-I Sonce je skupaj s SID banko in NKBM marca izdalo zeleno obveznico v višini 14 milijonov evrov, z zapadlostjo leta 2024. Sredstva, pridobljena s strani investitorjev - SID banke in NKBM, bo podjetje porabilo izključno za namen financiranja zelene energije oziroma projektov, ki povečujejo energetsko učinkovitost in neodvisnost strank družbe GEN-I Sonce.

Za izdajo zelene obveznice je Skupina GEN-I v letu 2018 prejela tudi prestižno mednarodno nagrado »Green Power Pioneer Award«, ki ga vsako leto za dosežke na področju razvoja zelenih obveznic podeljuje mednarodna organizacija Climate Bonds Initiative.

S tem se je Skupina GEN-I znašla v ugledni družbi držav, finančnih inštitucij in podjetij, ki z zelenimi obveznicami utirajo pot vlaganjem v okolju prijazne in nizkoogljične projekte. 

Kaj je zelena obveznica?

Idejo tega finančnega instrumenta so razvili v okviru razvojnih bank, zlasti Evropske investicijske banke (EIB) ter skandinavskih bank, ki so že od nekdaj zelo družbeno odgovorne. Ideja zelene obveznice temelji na obliki in načinu financiranja okoljskih projektov s pomočjo kapitalskega trga in je danes strateška usmeritev razvojnih bank. SID banka sodi, poleg razvojnih bank Nemčije, Francije, Nizozemske, skandinavskih držav ter EIB, med prve, ki so prepoznale velik pomen zelene obveznice.

Pri projektu prve slovenske zelene obveznice smo se v SID banki zgledovali po dobrih praksah omenjenih držav, hkrati pa skupaj z izdajateljem sledili potrebnim pravilom, da je obveznica dobila zeleno etiketo. Ta pravila se imenujejo Green Bond Principles (GBP), ki so nastala v okviru združenja ICMA (International Capital Markets Association). V skladu s temi pravili se sredstva, zbrana z izdajo zelene obveznice, lahko uporabijo za ekološko učinkovite produkte, tehnologije in procese, preprečevanje onesnaženja in kontrolo, trajnostno upravljanje življenjskih naravnih virov, trajnostno upravljanje vodnih virov, obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost in čisti transport.

Prva izdaja zelene obveznice slovenskega podjetja je tudi ena od prvih na področju Srednje in Vzhodne Evrope. Za slovenski kapitalski trg je ta izdaja izjemnega pomena, saj prinaša novo možnost financiranja domačih podjetij, ki »mislijo zeleno« in ki svoje »zelene« storitve prenašajo v slovenske domove kljub majhnosti slovenskega kapitalskega trga. Tu je ključno vlogo odigrala SID banka, ki je izdajatelju poleg privatnega investitorja omogočila uspešno izdajo.

Kakšne so prednosti zelene obveznice?

Glavni namen zelene obveznice je, da za investitorje, ki kupijo obveznice, obstaja zagotovilo, da bo denar namenjen izključno zelenim projektom. To zagotavljajo tudi transparentnost in razkritja ter obvezno poročanje o toku denarja, ki ga zagotovi neodvisna inštitucija, kot so na primer revizijske hiše. V zadnjem času pa je velika prednost tudi cena zadolževanja, saj je cena zadolževanja z zeleno obveznico trenutno nižja, kot če bi podjetje izdalo navadno obveznico. Evropa namreč svoj trajnostni razvoj temelji na zeleni energiji in krožnem gospodarstvu, kar so spoznali tudi investitorji v zelene obveznice. To je pripeljalo do tega, da je veliko investitorjev, ki želi imeti v svojem portfelju zelene obveznice, čeprav pa je na drugi strani še vedno razmeroma malo izdajateljev zelenih obveznic.

Ogled videospota z več primeri dobre prakse